Reševanje slovenskih risov pred izumrtjem: iz Romunije in Slovaške prihaja 14 novih

Rise smo na območju Slovenije in sosednjih držav na začetku 20. stoletja iztrebili. Nato smo v začetku 70. let prejšnjega stoletja priselili šest risov, a zaradi parjenja med sorodniki je populacija znova na robu izumrtja. Zato bodo v okviru projekta Life Lynx k nam in na Hrvaško pripeljali novih 14 risov. Bo to dovolj?

Ris - 3

Risi so pri nas znova na robu preživetja. (Foto: Rok Černe/Zavod za gozdove)

Risi v Sloveniji in v sosednjih državah so znova pred izumrtjem. Edina možnost za rešitev populacije je doselitev novih živali iz bolj stabilnih populacij. Tako bo čez predvidoma dve leti k nam prišli prvi risi iz Slovaške in Romunije, v okviru mednarodnega projekta Life Lynx, ki bo trajal od 2017 do 2024 pa bo skupno k nam in na Hrvaško prišlo 14 risov.

Risi pri nas znova tik pred izumrtjem

Na začetku 20. stoletja so na tem območju rise iztrebili. Tomaž Skrbinšek, raziskovalec in docent na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, je pojasnil, da so leta 1973 k nam na gojitveno lovišče Medved na Kočevskem preselili šest risov karpatske populacije iz Slovaške, ki so uspešno osvojili nov teritorij, v nekaj letih pa so se razširili še na Hrvaško, v Bosno in Hercegovino, Avstrijo ter Italijo.

A s časoma, ker drugače ni šlo, če je populacija zgrajena na šestih osebkih, so se začeli risi, ki so bili v sorodstvenih vezeh, pariti med seboj. ''Zaradi parjenja v sorodstvu začne populacija propadati od znotraj. Populacija tako drvi proti izumrtju,'' je poudaril Skrbinšek in dodal, da se zaradi parjenja v sorodstvu pri risih pojavijo številne napake, kot je zmanjšana reprodukcijska sposobnost samcev, srčne okvare in podobno.

Edina rešitev je osvežitev populacije, vendar pripeljati nove osebke še zdaleč ne bo dovolj. ''14 risov je gašenje požara. S tem bomo ustavili trenutno izumiranje. S tem bomo stvar zagotovo rešili za našo generacijo, a dobili bomo znanje in orodje, kako problem rešiti dolgoročno,'' je dejal. Dolgoročno gledano bo treba našo populacijo risov povezati tudi s populacijami risov drugod po Evropi, da takšne preselitvene akcije v prihodnosti ne bodo več potrebne, je dodal Rok Černe, vodja projekta Life Lynx z Zavoda za gozdove.

Ris - 1

Tako v Slovenijo in na Hrvaško prihajajo novi primerki. (Foto: Rok Černe/Zavod za gozdove)

Pri nas trenutno od 10 do 20 risov

Naša populacija risov po trenutnih ocenah šteje 10 do 20 živali, na Hrvaškem jih je od 40 do 60. Tako bodo k nam v alpski predel naselili pet risov, pet na dinarski del Slovenije, štiri pa bodo izpustili na Hrvaškem.

Černe je povedal, da bodo prvi dve leti projekta opravili monitoring na Slovaškem in v Romuniji, pa tudi v Sloveniji, da bodo natančno določili, kje odvzeti in kam naseliti določeno žival. Tako še ni jasno, koliko od teh živali bo samic in koliko samcev. Prvi risi bodo v Slovenijo prispeli leta 2019.

''V preteklosti je na Slovaškem in v Romuniji potekal še odstrel risov, zagotovo so tam populacije dovolj velike, da jih z odvzemom ne bomo ogrozili,'' je dejal.

Po preselitvi bodo živali najprej dali v prilagoditvene obore - gre za 10 krat 10 metrov velike ograje, kjer jih bodo lovci hranili. V ogradah bodo do meseca dni, v tem času naj bi se ris dovolj prilagodil, da ne bo odtaval predaleč od novega življenjskega prostora.

''Izpuščeni risi bodo opremljeni s telemetričnimi ovratnicami in jim bomo sledili. Na podlagi podatkov bomo lahko vedeli, kdaj imajo risi mladiče in te bo lažje odloviti in jim pri ustrezni starosti namestiti ovratnice,'' je o še povedal Černe in dodal, da bojazni, da obstoječa populacija ne bi sprejela novih risov, ni. ''Obstajajo naravni mehanizmi, da se živali, če to ni nujno, ne parijo med sorodniki, tako da predvidevamo, da bodo nove rise hitro sprejeli.'' 

Risom smo naklonjeni

Slovenska javnost je naklonjena ohranitvi risov, prav je strah pred temi divjimi mačkami odveč. ''Zdrav ris še ni napadel človeka, poznamo le primer steklega risa, ki je na Hrvaškem pred leti ugriznil človeka, a zdaj poteka cepljenje pred steklino,'' je dejal Černe in dodal, da bodo lokalnim skupnostim projekt doselitve risov dodobra predstavili.

Ris - 4

Ris je pomemben del biodiverzitete. (Foto: Rok Černe/Zavod za gozdove)

Priselitve novih risov in ohranitev vrste se veselijo tudi lovci, je dejal direktor Lovske zveze Slovenije Srečko Žerjav in dodal, da že vrsto let opozarjajo na težavo izumiranja risov. ''Ris ima prostor v tem okolju. Mi ga želimo imeti v naravi, saj s svojim vplivom neposredno vpliva na vrste, ki jih pleni, denimo na srno, potem pa posledično še na druge. Srna brez risa bi bila zagotovo drugačna srna,'' je bil jasen Žerjav.

Ris je namreč pomemben del biodiverzitete. Regulacijska vloga omogoča preživetje vrstam, ki bi morda zaradi drugačnega ravnotežja v naravi imele manjše možnosti, je dodal Skrbinšek in omenil primer, kako se je ravnotežje med živalmi spremenili, ko so znova v ameriški park Yellowstone naselili volkove.

Prenesi v

Glasuj

Pošlji sporočilo

Tvoja E-pošta:

E-pošta prejemnika:

Kratko sporočilo:
 

Komentarjev: 33
 
ev55 13.07.2017 14:03:41
Ha naselili bodo 14 risov.To pomeni,da bo takrat tudi začela veljati "odločba"za odstrel teh risov.
Več komentarjev