Po 14 letih mu je uspelo. 51-letni Američan odkril novo največje praštevilo

Morda se še spomnite nekaj osnovnošolske matematike, še posebej, ko govorimo o naravnih številih. Tokrat je za nekaj navdušenja v svetu matematike poskrbel 51-letni Američan, ki je dan po božiču odkril novo največje praštevilo. To ima dobrih 23 milijonov mest. Poleg nagrade v višini nekaj tisoč evrov si je prislužil večno slavo.

Jonathan Pace, ki že 14 let sodeluje pri iskanju novih praštevil, je dan po božiču prejel svoje največje darilo. Uspelo mu je namreč najti novo največje praštevilo na svetu. Pace, ki sodeluje z Gimpsom (Great Internet Mersenne Prime), ki neprekinjeno teže že vse od leta 1996, je presrečen. Novo praštevilo je 2 na potenco 77,232,917-1, ki ima v desetiškem sestavu kar 23.249.425 mest. Pace je eden od tisočih prostovoljcev, ki uporabljajo brezplačno Gimpsovo programsko opremo, s katero se podajo v 'lov' za praštevili.

Še ena zanimivost: številčna zveza 24 se v največjem praštevilu pojavi kar 230.316-krat.

Kaj sploh je praštevilo in zakaj je njihovo odkrivanje tako privlačno?

Praštevilo je naravno število, ki ima točno dva pozitivna delitelja (faktorja), in sicer število 1 in samega sebe kot edini prafaktor. Praštevil je sicer neskončno mnogo, kar je pokazal že grški matematik Evklid, zato je iskanje največjega znanega praštevila velik izziv. Praštevila so tudi uporabna, saj na faktorizaciji števil, ki so produkt velikih praštevil, temelji šifriranje. Prva praštevila so 2,3,5,7,11 in tako dalje, prva Mersennova praštevila (to so števila oblike 2n -1) pa so 3,7,31 in 127.

enačba

Iskanje Mersennovih praštevil poteka tako, da računalniki v okviru distribuiranega projekta Gimps izberejo naključen eksponent p, ki je tudi praštevilo, in preverijo z Lucas-Lehmerjevim testom, ali je dobljeno število praštevilo. Med odkritimi Mersennovimi števili lahko ležijo še neodkrita, saj eksponentov ne preverjajo po vrsti, tako da nekateri še niso prišli na vrsto, opozarja Matej Huš v članku na strani Slo-tech. (Foto: Thinkstock)

Tokratno praštevilo je od njegovega predhodnika ’rekorderja’ daljše za skoraj milijon mest. Predhodni dve praštevili je odkril Američan Curtis Cooper januarja 2013 in januarja 2016. Vsa tri števila pa so posebna vrsta praštevil, in sicer Mersennova praštevila, ki jih je odkril francoski menih Marin Mersenne v 17. stoletju.

Novo praštevilo je komaj 50. Mersennovo praštevilo, ki je bilo do sedaj odkrito. Prostovoljci, ki sodelujejo z Gimpsom, so do sedaj odkrili 16 Mersennovih praštevil. Vsakemu, ki odkrije s pomočjo njihovih programov novo praštevilo, nudijo denarno nagrado. Tokrat gre nagrada v višini 3000 ameriških dolarjev (okoli 2500 evrov) v roke 51-letnemu inženirju iz Germantowna v Tennesseeju, ki že dolgih 14 let ’lovi’ praštevila. Tisti, ki bo odkril praštevilo, ki ima v desetiškem sestavu več kot 100 milijonov mest, pa bo dobil nagrado 150.000 evrov.

Prenesi v

Glasuj

Pošlji sporočilo

Tvoja E-pošta:

E-pošta prejemnika:

Kratko sporočilo:
 

Komentarjev: 57
CAFFEespresso 14.01.2018 13:04:30
Sem mislil, da je kak študent iz Ljubljane, a sedaj vidim da sem se motil.
Več komentarjev